STEKLARSTVO ZGONEC
ANDREJ ZGONEC s.p.
Kalce 11, 1370 Logatec

041 526 305
info@steklarstvo.eu

Domov | Zasteklitev okna

Zasteklitev okna

Pri zasteklitvi je toplotna prehodnost odvisna od števila stekel ter posebnih nanosov na njih, širine medstekelnega prostora in vrste plina med stekli.

Dvoslojna zasteklitev

Najbolj navadna dvoslojna zasteklitev (v vsakdanjem jeziku ji pravimo “termopan“) ima toplotno prehodnst 3 W/m2K. Pri danes vse bolj prevladujoči energijsko učinkoviti zasteklitvi uporabljamo stekla s posebnimi nanosi, ki zelo zmanjšujejo prehod toplote s sevanjem, med stekli pa je plin argon ali kripton, ki zmanjša tudi prehod toplote zaradi gibanja plina. Taka stekla dosežejo toplotno prehodnost do 1,1 W/m2K. Toplotne izgube skozi tako steklo so torej skoraj za dve tretjini manjše! Tovrstnih zasteklitev je pri nas na tržišču dovolj, zato se pri nakupu odločimo zanje, saj bomo razliko v ceni kmalu dobili povrnjeno skozi prihranke energije (v Nemčiji, na primer, navadna dvojna zasteklitev sploh ni več dovoljena).

Trojna zasteklitev

Trojna zasteklitev se od prihoda stekel z nizkoemisijskimi nanosi in argonskim polnjenjem praktično ne uporablja več, saj ima slabše toplotne lastnosti, večjo težo in višjo ceno. Za posebne zahteve vgrajujejo med dve stekli še tretje steklo ali folijo in uporabijo nizkoemisijski nanos na več površinah; tako je lahko toplotna prehodnost do 0,7 W/m2K, vendar pa cena takih stekel hitro narašča.

Toplotne izgube

Toplotne izgube skozi ovoj zgradbe so odvisne od toplotne prehodnosti posameznega elementa, njegove površine in klimatskih pogojev, ki jih opišemo s temperaturnim primanjkljajem. Ta je za Ljubljano približno 3300 stopinjskih dni. Pri elementu, ki ima toplotno prehodnost 1 W/m2K, so letne toplotne izgube skozi 1 m2 površine približno 80 kWh (kar ustreza približ no 8 l kurilnega olja brez upoštevanja izgub zaradi izkoristka ogrevalnega sistema). Takoj lahko izračunamo, da pri navadnem oknu s k=3 W/m2K letno izgubljamo 240 kWh, pri oknu s k=1,1 W/m2K pa le 88 kWh. Prihranek zaradi vgradnje novih energijsko učinkovitih stekel na področju Ljubljane, Maribora in drugih celinskih krajev v Sloveniji je torej preko 15 l kurilnega olja, ob upoštevanju izkoristka sistema ogrevanja pa celo preko 20 l pri vsakem kvadratnem metru zasteklitve!